V okviru Ex-tempora Pliskovica 2013 je nastalo veliko zanimivih in lepih  izdelkov, ki bodo v Mladinskem hotelu Pliskovica na ogled vse do 16. maja, ko se bo razstava preselila v Samatorco na "Odprte osmice".  Kasneje bo na ogled postavljena na različnih lokacijah, kjer si bo izdelke mogoče ogledati ter jih kupiti, razstava je namreč prodajna.
Sredstva pridobljena s prodajo pa bodo v celoti namenjena šolskemu skladu za socialno ogrožene učence Osnovne šole Dutovlje.

Več del si lahko ogledate tudi na našem Facebook profilu.

9. Odprti borjači privabili številne goste FOTO GALERIJA 02.05.2013 13  Letos se je osmim vinogradniškim kmetijam pridružilo še osem drugih domačij Letošnja že 9. tradicionalna prireditev Odprti borjači je v kraško vasico Pliskovica na vrhu hribčka z značilno cerkvijo- vas šteje več kot 200 prebivalcev in nekaj več kot sto hišnih številk – privabila ob dnevu upora proti okupatorju številne goste iz domačih in tujih logov. Letos se je osmim vinogradniškim kmetijam pridružilo še osem drugih domačij, ki so prikazali življenje Kraševcev, svoja obrtniška znanja in izdelke, predvsem pa so odprli svoje hrame, v katerih pridelujejo pristno in kvalitetno kraško kapljico – teran.

Pliskovica, mala kraška vasica, kjer vse do danes ohranjajo številna znanja, bodisi snovne kot nesnovne kulturne dediščine, je zadnjo soboto v aprilu že deveto leto odprla svoje borjače na tradicionalni prireditvi Odprti borjači, kjer se je osmim vinogradnikom in vinarjem, ki so tudi na kraški vinski cesti, pridružilo še osem drugih ponudnikov od čebelarjev, do kamnoseka, špargljevega borjača do umetniških izdelkov, izdelkov iz leta in gobelinov do Mladinskega hotela, ki že 10 let deluje v obnovljeni 400-letni Slamčevi domačiji, zaščiteni kot kulturni spomenik.

Drenove metle na portonih so oznanjale vinogradniške in ostale kmetije, kjer so bili obiskovalci iz vseh krajev Slovenije pa tudi iz tujine, lepo in toplo sprejeti. Kar nekaj je bilo novosti letošnje prireditve. »V vas so prišli brusači iz Rezije, mladi pa so popeljali po prenovljeni Pliskini poti, kjer so v okviru projekta Doživi kras na Krasu popestrili program S plisko skozi igro do znanja s številnimi pastirskimi igrami. Letošnja novost je tudi tekmovanje v pripravi frtalje,« pravi predsednica domačega Razvojnega društva Pliska Ivica Žerjal, ki je poleg ekipe Mladinskega hotela med glavnimi organizatorji prireditve.

V mladinskem hotelu, ki sprejme do 45 oseb, so pripravili program aktivnih doživetij v vasi in na celotnem Krasu. Poseben program je prilagojen tudi šolskim skupinam, ki spoznavajo kraškega pesnika Srečka Kosovela, biografijo Krasa, druge bisere Krasa kot so Škocjanske jame, Lipica, Botanični park Sežana, Volčji Grad, Štanjel, Vremščica), naravno in kulturno dediščino idr. »Prenovili smo Pliskino pot, na katero smo v cilju družabnosti dodali pastirske igrice, ki so jih igrali naši dedje in pradedje v času paše. Gre za igre kot so: škrove, kikara, Zemljo krast, vizjakca, mlin, kvadro in trikotnik, Skakalci teden in sreča tedna,Loučkanje ipd. Ob tej priložnosti smo v sodelovanju z domačim RD izdali tudi trojezično zgibanko Pastirske igre, ki sodi v projekt S Plisko skozi igro do znanja- Doživi kras na Krasu, ki ga delno financira Evropska unija iz razpisov Leader programov. Letos smo organizirali že drugi slikarsko - fotografski ex-tempore, kjer je sodelovalo 21 udeležencev, ki so svoja dela predstavili v Mladinskem hotelu. Podobno kot lani smo se tudi letos odločili za dobrodelno akcijo, kjer bomo s prodajo umetniških del zaslužek namenili v šolski sklad za socialno ogrožene učence dutovske osnovne šole,« dodaja vodja Mladinskega hotela Tom Ločniškar in pojasnjuje letošnji bogat in pester program poletnih večerov Pr Slamčevih, prvič pa bodo izvedli tudi poletno muzejsko noč.

Besedilo in foto: Olga Knez

Veliko zanimanje med obiskovalci je vladalo tudi v tekmovanju oz. pripravi kraške frtalje. Letos se je prvič pred očmi strokovne komisije, ki jo je vodil dr. Stanislav Renčelj, pomerilo kar nekaj okoliških društev, ki so pripravili frtalje iz spomladanskih zelišč kot so šparglji, koromač, melisa, meta, kopriva, por, drobnjak, gobe idr., v nekatere pa so za boljši okus dodali še kraško panceto, klobase in pršut. Komisija, v kateri so bili še sežanski podžupan David Škabar, Branka Colja in Milena Renčelj, je ocenjevala zunanji videz, sestavine in sočnost frtalje. Pri tem je dr. Renčelj poudaril, da s frtaljami popestrijo tradicionalen mesec špargljev in to že pozabljeno jed lahko ponudimo tudi izven tradicionalnega meseca kraške kuhinje bodisi kot predjed, glavno jed ali za sladico. »V kratkem bodo lahko gospodinje delale frtalje iz bezgovega cvetja ali akacije;« še dodaja Renčelj. Zmagale so frtalje RD Gmajenca iz Križa in TD Kras iz Dutovelj, ki sta si delili 1. mesto, 2. mesto je osvojilo TD Brest iz Brestovice pri Komnu, 3. mesto pa so si delila TD Kras in Društvo kmetic sežanske regije, ki so na letošnjih Odprtih borjačih prikazale tolčenje orehov za potico in druge slastne jedi kot so mlinci ali pašta z orehi, pa orehi v slivi idr. Predstavile so se na Županovi domačiji, kjer sta Ivica in Milivoj Žerjal obiskovalcem ponudila ne le kozarček terana, ampak tudi narezek, ogledali pa so si tudi razstavo slik domače umetnice Nataše Žerjal.

Podobno gostoljubno je bilo tudi pri preostalih vinogradniških kmetijah: Lovretovi, Vrabči, Jphovi, Grižnikovi, Županovi, Petelinovi, Kovačevi in Bndljevi- Turistična kmetija Petelin Durcik. Vinogradniki imajo svoje vinograde razporejene v okolici vasi, nekateri pridelujejo po načelu integrirane pridelave. Na Krasu pridelujejo tradicionalno sorto refošk, ki daje vino teran. Nekatere domačije lahko sprejmejo več gostov, saj so uredile degustacijsko sobo. Tako so na kmetiji Petelin povečali zmožnost sprejemanja obiskov na 60 oseb. Nekateri vinarji pa se redno udeležujejo vinskih ocenjevanj, sejmov in festivalov in so v tem času nabrali kar precej pestižnih priznanj (tudi prvak sorte teran). »Večji del vina dajemo v gostilne, restavracije in vinoteke po Sloveniji, nekaj pa ga prodamo tudi doma. Smo člani kraške turistične ceste in Združenja konzorcij kraških pridelovalcev terana,«pravita Vilko in Jadran Petelin, ki obdelujeta 1,5 hektara vinogradov. Pri Kovačevih, kjer kmetija sega v 15.stoletje, zavzema vidno mesto vinogradništvo, mogoče pa si je ogledati mini zoološki vrt in etnografsko razstavo.Gostili sta Branko Marušič iz Šempetra pri Gorici, ki se je predstavila z ročno izdelanimi vezeninami, predvsem z vizitkami za razne obletnice, poroke, krste, obhajila idr., in Majdo Vodopivec iz Kamnja z izdelki iz servietne tehnike na steklo in les. Obe sta vsako sredo v Eda centru v Novi Gorici.

Ob številnih prikazih ročnih del velja omeniti še mladega kamnoseka Jerneja Bortolata, ki se v prireditev s prikazom kamnoseške dejavnosti vključenje že od samega začetka, kot tudi čebelarstvo Petelin s skoraj 20-letno tradicijo. V vas so letos prvič prišli člani sežanskega Tomos kluba in prikazali deset starodobnih lepotcev. Klub, ki šteje 30 članov in deluje že pet let, vodi Livijo Skok in po njegovih besedah bodo 8. junija priredili že peto Tomosiado po Krasu in Brkinih ter zabavo z ansamblom Prizma v večernih urah, Že drugo leto pa so se je po vasi sprehodila volovska vprega kraških sivcev. Tokrat sta bili to Soča in Drina, ki sta vozili gnojni koš (»gratune«) pod vodstvom lastnikov kraške sivke Ivana in Davida Žiberna iz Merč, spremljala pa so jih domača dekleta in otroci. Ekipa Razvojnega društva Merišče pa bo po Žibernovih besedah v maju snemala fil o pridelavi lanu v Davči, seveda bodo že drugo leto s svojo volovsko vprego sodelovali na Kraški ohceti v Repnu.

Za glasbo in veselo vzdušje so poskrbeli domači Metlarji in sežanski pihalni orkester, ki je lani praznoval 20-letnico svojega delovanja. Z obiskom na letošnjih Odprtih borjačih sta bila kljub slabemu vremenu zadovoljna Ivica Žerjal in Tom Ločniškar, pa tudi številni obiskovalci, ki so za simbolično donacijo deset evrov dobili degustacijski kozarec in pokušali predvsem teran – to zdravilno kraško kapljico.

Prav tako 9. prireditev V osrčju dežele terana pa bo v vaseh Krajevne skupnosti Tomaj v soboto, 25. maja, s slavnostno otvoritvijo ob 13.uri na Filipčjem Brdu. Prisotna bo tudi kraljica terana Katrin Štoka z Briščkov, ki žal ni uspela obiskati Odprtih borjačev v Pliskovici. V Tomaju se lahko ponašajo s kraljico terana Marušo Rogelja, ki je bila izvoljena v letu 2011.

Kljub slabim napovedim vremena se je zbralo lepo številoo pohodnikov, ljubiteljev Pliskine poti in tradicije. Program smo le temu morali prilagoditi a vzdušja vseeno ni manjkalo. Na koncu smo se ob velikonočnih dobrotah zbrali na balinišču. Otroci so se pomerili v zbijanju jajc, starejši pa so se potegovali za pršut – morali so uganiti njegovo težo. Za dobro počutje pa je s harmoniko poskrbel Tilen Bortolato.

V soboto, 16. marca, je v Kosovelovem domu v Sežani potekala že šesto leto zapored potekala prireditev v okviru Festivala prijateljstva. Organizatorji so prireditvi tokrat nadeli naslov  »Od vasi do vasi, kam so le oni odšli« in tako povzeli rdečo nit, ki se je to pot vrtela okrog izseljevanja v Argentino. Skupek predstav, ki so jih pripravili v partnerskih društvih z ene in druge strani Krasa, sta s prepričljivo in duhovito igro uspela v celoto povezati Matija Kralj in Jani Štemberger, med Kraševci že poznana in uveljavljena igralca. Medtem, ko je prvi igral domačina s tržaškim naglasom, je drugi prevzel vlogo povratnika iz Argentine. V tekstu sta se nenehno preigravala z drobci vsakdanjega življenja v Argentini in občutki ob povratku v domače kraje. Njuno besedilo se je tako kot tema prireditve navezovalo na knjigo Mihe Zobca z naslovom Nevidni in pozabljeni: raziskava o izseljevanju v Argentino med svetovnima vojnama na primeru vaške skupnosti Pliskovica, ki jo je bilo mogoče po koncu prireditve tudi kupiti. Med društvi, ki so lepo predstavila ljudsko kulturno ustvarjanje Kraševcev, so se je posebej izkazala pliskovška otroška folklorna skupina »Pliskini patirčki« s  spletom  O petelinkču.  Razvojno društvo  Pliska je s prireditvijo še enkrat dokazalo, kako je mogoče povezati ustvarjalnost Kraševcev in jo predstaviti številnemu občinstvu.

»Bralec se bo v knjigi seznanil s splošnimi in lokalnimi ozadji doma in v Južni Ameriki, ki so botrovala izseljenskemu pojavu, z osebnimi vzgibi in motivacijami za odhod in v nekaterih primerih za vrnitev, s samim potekom izseljevanja in vlogo, ki so jo pri tem odigrale sorodstvene in »vaške« vezi. Spoznal bo probleme presajanja izseljencev v novo okolje in pomen, ki ga je imela pliskovljanska »vaška skupnost« še naprej tudi na argentinskih tleh. Spoznal bo različna in  pogostokrat kontroverzna ravnanja pri integraciji v argentinsko stvarnost, ki je priseljence pogojevala v izbirah, ustvarjala predpostavke za identitetne dileme in postavljala pod vprašaj sama njihova narodna čutenja.«

[…]

»Delo Mihe Zobca ni klasična dokumentarna monografija, grajena na akumulaciji podatkov in opisovanju dogajanj. Avtor postavlja svoj raziskovalni primer na globalna zgodovinska tla, opazuje ga mimo ustaljenih interpretativnih šablon in z različnih zornih kotov. Podatke vzporeja in vedno znova tehta z očesom uperjenim ne samo v površino, ampak predvsem v družbena razmerja, ki delujejo pod njo, in v globino duše posameznikov. V dokumentarnem gradivu ga ne zanima samo konkretno zapisano in z besedo izrečeno, ampak tudi izrecno neizraženo in zamolčano, pozoren je na kontroverzne vidike in nelinearne izbire. Gre se mu skratka za raziskovanje manj vidnih, a ključnih prostorov dogajanja.«

Iz predgovora dr. Alekseja Kalca

Že na pragu pomladi, tik pred Svetim Matijem, ki razbija led, sta občini Sežana in Zgonik na petek, ko je zima spet opletala s svojim sneženim repom, opravili še poslednje delo, ki je pritikalo lanski vinski letini, žganjekuho.

»Šnopc prijateljstva« se je tokrat kuhalo drugič, saj je lansko leto krstno kuhanje žganja potekalo v Pliskovici. Letos se je ta tradicionalni kmečki delovni običaj odvijal v Zgoniku, na domačiji Mira Žigona, prisostvovali pa so domačini iz občine Zgonik, predstavniki Razvojnega društva Pliska iz Pliskovice, pevci pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža ter oba župana, g. Mirko Sardoč in g. Davorin Terčon s predstavniki občinskih uprav in svetnikov.

Po uvodni pesmi in pozdravnih besedah o prijateljstvu, sodelovanju in ohranjanju tradicije, ki sta jih prisotnim namenila oba župana, sta ob pomoči zgoniških in pliskovskih vinarjev ter kraljice terana Katrin Štoka v kotel vsula skrbno shranjene tropine Trte prijateljstva iz Zgonika in Latnika prijateljstva iz Pliskovice ter podkurila pod kotlom. Zgoniški vinar Stanko Milič je prisotne seznanil z nekaj podatki o žganjekuhi v našem zamejstvu in opisal, kako poteka postopek kuhanja žganja. Med čakanjem na prve kapljice je v prostorih domačije Žigon potekalo prijetno druženje ob slastnih kraških dobrotah, ki sta jih pripravili Vera in Marta Žigon, in čudovitih glasovih zbora Rdeča zvezda.

Naposled je »šnopc« pritekel in stekel, v pogovorih med prisotnimi se je v toplem prostoru okrog kotla, kot kontrast zasneženi pokrajini, širilo prijetno razpoloženje. Prijateljstvo in povezovanje se je poglabljalo in razšli smo se z mislimi na naslednjo vinsko letino in prihodnja sosedska druženja.