Izlet nas sprva vodi čez planotast svet do Kobjeglave, od koder nas gozdna cesta popelje skozi star borov gozd do Lukovca, vasice na severnem robu kraške planote. Na bližnjem med Rabotnico in burji nastavljenem Golcu je najvišja točka izleta. Povratek poteka mimo samotne Grižnikove domačije. V Dolcih se lahko odločimo za krajšo pot skozi Mali Dol, Tomačevico in Gabrovico, ali pa nadaljujemo vožnjo po neprometnih cestah in kolovozih skozi Rubije, Sveto, Preserje in Volčji Grad, od koder se po gozdni cesti čez Kosmati hrib vrnemo v Pliskovico.

Dolžina izleta je dobrih 25 km, vozimo se pretežno po kolovozih in gozdnih cestah.

Kratek izlet nas popelje po poti, po kateri je potekala vsakoletna kolesarska prireditev ob Prazniku terana in pršuta v Dutovljah. Začetni del je speljan čez gozdnati Žekenc, kjer spoznamo mnoge nasajene, manj znane vrste dreves. Iz Dutovelj poiščemo stransko pot do Skopega, od koder sledimo trasi opuščene vojaške železnice iz 1. svetovne vojne. V Pliskovico se vrnemo po cesti skozi Kosovelje.

Dolžina izleta je 16 km in skoraj v celoti poteka po gozdnih cestah in kolovozih.

Vzdolž kraške planote se vleče dolg, pretežno gozdnat hrbet Volniških brd, po katerem poteka meja z Italijo. Z izletom povežemo kraje na obeh straneh hrbta, na obeh straneh meje. To pomeni, da prečkamo mejo, za kar rabimo osebni dokument. Po slovenski strani se peljemo skozi Veliki Dol, Tublje in Brje. Čez mejni prehod Gorjansko pridemo na italijansko stran, čeprav so tudi tamkajšnje vasi skoraj povsem slovenske, saj v njih živijo tržaški Slovenci. Peljemo se skozi Trnovco, Samatorco, Salež, Zgonik, Repnič, Repen in Col, kjer se na mejnem prehodu Repentabor vrnemo na slovensko stran. Le še po t.i. cesti Marije Terezije se zapeljemo do Krajne vasi in sosednje Pliskovice.

Trstelj je najvišji vrh na dvignjenem severnem robu kraške planote. Do njega se odpeljemo po stranskih cestah in kolovozih. Skozi Kosovelje in Coljavo se odpeljemo do Komna. Nadaljujemo do Svetega, kjer najdemo makadamsko cesto, ki nas pripelje do Lipe ob vznožju Trstelja. Cesta na vrh pa gre iz sosednje Temnice. Z razglednega vrha, kjer je tudi planinska koča, se vračamo do Temnice, kjer poiščemo kolovoz proti Zagrajcu. Za pot od Gorjanskega do Pliskovice lahko izberemo hitrejšo asfaltno različico skozi Brje in Veliki Dol, ali pa poiščemo stranske ceste in kolovoze, ki nas skozi Nadrožico, Škofe in Kregolišče pripeljejo na izhodiščno točko.

Dolžina izleta je skoraj 40 km, premagamo pa več kot 400 m višinske razlike. Pot se izogiba prometnih cest, tako da pot proti Trstelju in z njega iščemo predvsem po kolovozih in gozdnih cestah.

Gre za nekoliko podaljšano različico poti do Dutovelj. Po gozdnih cestah čez Žekenc in pod Tomajskim Govcem se pripeljemo do Križa. Tako v Križu kot v sosednjih Šepuljah in Tomaju uživamo med starimi kamnitimi domačijami. Za Tomajem se ponovno znajdemo v mirnem zelenju kraških kolovozov, ki nas pripeljejo na Brje in v Koprivo. Nadaljevanje do Kosovelj gre po kolovozu in gozdni cesti čez vse bolj zaraslo kraško gmajno, zadnji del poti do Pliskovice pa je speljan med pašniki.

Dolžina izleta je 25 km, poteka pa predvsem po gozdnih cestah in kolovozih.

Pot do Sežane, ki se izogiba prometnih cest, je pomembna tudi zato, ker je v Sežani železniška postaja. Okolju prijazno in tudi prijetno se je na Kras pripeljati z vlakom in nato spoznavati kraške kolovoze. Od Sežane nas do Pliskovice vodi 15 km stranskih cest in kolovozov.