V okviru Ex-tempora Pliskovica 2013 je nastalo veliko zanimivih in lepih  izdelkov, ki bodo v Mladinskem hotelu Pliskovica na ogled vse do 16. maja, ko se bo razstava preselila v Samatorco na "Odprte osmice".  Kasneje bo na ogled postavljena na različnih lokacijah, kjer si bo izdelke mogoče ogledati ter jih kupiti, razstava je namreč prodajna.
Sredstva pridobljena s prodajo pa bodo v celoti namenjena šolskemu skladu za socialno ogrožene učence Osnovne šole Dutovlje.

Več del si lahko ogledate tudi na našem Facebook profilu.

9. Odprti borjači privabili številne goste FOTO GALERIJA 02.05.2013 13  Letos se je osmim vinogradniškim kmetijam pridružilo še osem drugih domačij Letošnja že 9. tradicionalna prireditev Odprti borjači je v kraško vasico Pliskovica na vrhu hribčka z značilno cerkvijo- vas šteje več kot 200 prebivalcev in nekaj več kot sto hišnih številk – privabila ob dnevu upora proti okupatorju številne goste iz domačih in tujih logov. Letos se je osmim vinogradniškim kmetijam pridružilo še osem drugih domačij, ki so prikazali življenje Kraševcev, svoja obrtniška znanja in izdelke, predvsem pa so odprli svoje hrame, v katerih pridelujejo pristno in kvalitetno kraško kapljico – teran.

Pliskovica, mala kraška vasica, kjer vse do danes ohranjajo številna znanja, bodisi snovne kot nesnovne kulturne dediščine, je zadnjo soboto v aprilu že deveto leto odprla svoje borjače na tradicionalni prireditvi Odprti borjači, kjer se je osmim vinogradnikom in vinarjem, ki so tudi na kraški vinski cesti, pridružilo še osem drugih ponudnikov od čebelarjev, do kamnoseka, špargljevega borjača do umetniških izdelkov, izdelkov iz leta in gobelinov do Mladinskega hotela, ki že 10 let deluje v obnovljeni 400-letni Slamčevi domačiji, zaščiteni kot kulturni spomenik.

Drenove metle na portonih so oznanjale vinogradniške in ostale kmetije, kjer so bili obiskovalci iz vseh krajev Slovenije pa tudi iz tujine, lepo in toplo sprejeti. Kar nekaj je bilo novosti letošnje prireditve. »V vas so prišli brusači iz Rezije, mladi pa so popeljali po prenovljeni Pliskini poti, kjer so v okviru projekta Doživi kras na Krasu popestrili program S plisko skozi igro do znanja s številnimi pastirskimi igrami. Letošnja novost je tudi tekmovanje v pripravi frtalje,« pravi predsednica domačega Razvojnega društva Pliska Ivica Žerjal, ki je poleg ekipe Mladinskega hotela med glavnimi organizatorji prireditve.

V mladinskem hotelu, ki sprejme do 45 oseb, so pripravili program aktivnih doživetij v vasi in na celotnem Krasu. Poseben program je prilagojen tudi šolskim skupinam, ki spoznavajo kraškega pesnika Srečka Kosovela, biografijo Krasa, druge bisere Krasa kot so Škocjanske jame, Lipica, Botanični park Sežana, Volčji Grad, Štanjel, Vremščica), naravno in kulturno dediščino idr. »Prenovili smo Pliskino pot, na katero smo v cilju družabnosti dodali pastirske igrice, ki so jih igrali naši dedje in pradedje v času paše. Gre za igre kot so: škrove, kikara, Zemljo krast, vizjakca, mlin, kvadro in trikotnik, Skakalci teden in sreča tedna,Loučkanje ipd. Ob tej priložnosti smo v sodelovanju z domačim RD izdali tudi trojezično zgibanko Pastirske igre, ki sodi v projekt S Plisko skozi igro do znanja- Doživi kras na Krasu, ki ga delno financira Evropska unija iz razpisov Leader programov. Letos smo organizirali že drugi slikarsko - fotografski ex-tempore, kjer je sodelovalo 21 udeležencev, ki so svoja dela predstavili v Mladinskem hotelu. Podobno kot lani smo se tudi letos odločili za dobrodelno akcijo, kjer bomo s prodajo umetniških del zaslužek namenili v šolski sklad za socialno ogrožene učence dutovske osnovne šole,« dodaja vodja Mladinskega hotela Tom Ločniškar in pojasnjuje letošnji bogat in pester program poletnih večerov Pr Slamčevih, prvič pa bodo izvedli tudi poletno muzejsko noč.

Besedilo in foto: Olga Knez

Kljub slabim napovedim vremena se je zbralo lepo številoo pohodnikov, ljubiteljev Pliskine poti in tradicije. Program smo le temu morali prilagoditi a vzdušja vseeno ni manjkalo. Na koncu smo se ob velikonočnih dobrotah zbrali na balinišču. Otroci so se pomerili v zbijanju jajc, starejši pa so se potegovali za pršut – morali so uganiti njegovo težo. Za dobro počutje pa je s harmoniko poskrbel Tilen Bortolato.

V soboto, 16. marca, je v Kosovelovem domu v Sežani potekala že šesto leto zapored potekala prireditev v okviru Festivala prijateljstva. Organizatorji so prireditvi tokrat nadeli naslov  »Od vasi do vasi, kam so le oni odšli« in tako povzeli rdečo nit, ki se je to pot vrtela okrog izseljevanja v Argentino. Skupek predstav, ki so jih pripravili v partnerskih društvih z ene in druge strani Krasa, sta s prepričljivo in duhovito igro uspela v celoto povezati Matija Kralj in Jani Štemberger, med Kraševci že poznana in uveljavljena igralca. Medtem, ko je prvi igral domačina s tržaškim naglasom, je drugi prevzel vlogo povratnika iz Argentine. V tekstu sta se nenehno preigravala z drobci vsakdanjega življenja v Argentini in občutki ob povratku v domače kraje. Njuno besedilo se je tako kot tema prireditve navezovalo na knjigo Mihe Zobca z naslovom Nevidni in pozabljeni: raziskava o izseljevanju v Argentino med svetovnima vojnama na primeru vaške skupnosti Pliskovica, ki jo je bilo mogoče po koncu prireditve tudi kupiti. Med društvi, ki so lepo predstavila ljudsko kulturno ustvarjanje Kraševcev, so se je posebej izkazala pliskovška otroška folklorna skupina »Pliskini patirčki« s  spletom  O petelinkču.  Razvojno društvo  Pliska je s prireditvijo še enkrat dokazalo, kako je mogoče povezati ustvarjalnost Kraševcev in jo predstaviti številnemu občinstvu.

»Bralec se bo v knjigi seznanil s splošnimi in lokalnimi ozadji doma in v Južni Ameriki, ki so botrovala izseljenskemu pojavu, z osebnimi vzgibi in motivacijami za odhod in v nekaterih primerih za vrnitev, s samim potekom izseljevanja in vlogo, ki so jo pri tem odigrale sorodstvene in »vaške« vezi. Spoznal bo probleme presajanja izseljencev v novo okolje in pomen, ki ga je imela pliskovljanska »vaška skupnost« še naprej tudi na argentinskih tleh. Spoznal bo različna in  pogostokrat kontroverzna ravnanja pri integraciji v argentinsko stvarnost, ki je priseljence pogojevala v izbirah, ustvarjala predpostavke za identitetne dileme in postavljala pod vprašaj sama njihova narodna čutenja.«

[…]

»Delo Mihe Zobca ni klasična dokumentarna monografija, grajena na akumulaciji podatkov in opisovanju dogajanj. Avtor postavlja svoj raziskovalni primer na globalna zgodovinska tla, opazuje ga mimo ustaljenih interpretativnih šablon in z različnih zornih kotov. Podatke vzporeja in vedno znova tehta z očesom uperjenim ne samo v površino, ampak predvsem v družbena razmerja, ki delujejo pod njo, in v globino duše posameznikov. V dokumentarnem gradivu ga ne zanima samo konkretno zapisano in z besedo izrečeno, ampak tudi izrecno neizraženo in zamolčano, pozoren je na kontroverzne vidike in nelinearne izbire. Gre se mu skratka za raziskovanje manj vidnih, a ključnih prostorov dogajanja.«

Iz predgovora dr. Alekseja Kalca

Že na pragu pomladi, tik pred Svetim Matijem, ki razbija led, sta občini Sežana in Zgonik na petek, ko je zima spet opletala s svojim sneženim repom, opravili še poslednje delo, ki je pritikalo lanski vinski letini, žganjekuho.

»Šnopc prijateljstva« se je tokrat kuhalo drugič, saj je lansko leto krstno kuhanje žganja potekalo v Pliskovici. Letos se je ta tradicionalni kmečki delovni običaj odvijal v Zgoniku, na domačiji Mira Žigona, prisostvovali pa so domačini iz občine Zgonik, predstavniki Razvojnega društva Pliska iz Pliskovice, pevci pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža ter oba župana, g. Mirko Sardoč in g. Davorin Terčon s predstavniki občinskih uprav in svetnikov.

Po uvodni pesmi in pozdravnih besedah o prijateljstvu, sodelovanju in ohranjanju tradicije, ki sta jih prisotnim namenila oba župana, sta ob pomoči zgoniških in pliskovskih vinarjev ter kraljice terana Katrin Štoka v kotel vsula skrbno shranjene tropine Trte prijateljstva iz Zgonika in Latnika prijateljstva iz Pliskovice ter podkurila pod kotlom. Zgoniški vinar Stanko Milič je prisotne seznanil z nekaj podatki o žganjekuhi v našem zamejstvu in opisal, kako poteka postopek kuhanja žganja. Med čakanjem na prve kapljice je v prostorih domačije Žigon potekalo prijetno druženje ob slastnih kraških dobrotah, ki sta jih pripravili Vera in Marta Žigon, in čudovitih glasovih zbora Rdeča zvezda.

Naposled je »šnopc« pritekel in stekel, v pogovorih med prisotnimi se je v toplem prostoru okrog kotla, kot kontrast zasneženi pokrajini, širilo prijetno razpoloženje. Prijateljstvo in povezovanje se je poglabljalo in razšli smo se z mislimi na naslednjo vinsko letino in prihodnja sosedska druženja.