Založništvo
GLAS PLISKE - glasilo RD PliskaGlasilo Razvojnega društva PLISKA / Letnik II / št. 3, oktober 2005
Glasilo Razvojnega društva PLISKA / Letnik II / št. 4, november 2005 PLISKINA UČNA POT - brošura
Pliskina pot je kraška učna pot, krožno speljana po planotastem svetu v osrčju Krasa, med Pliskovico in Kosoveljami, vasi z dobro stotnjo hiš in dvesto prebivalci.
V dolžini šestih kilometrov je pot brez omembe vrednih vzponov in spustov speljana po nekaj obdelanem svetu, ki se danes vse bolj zarašča. Ob poti spoznavamo kako narava oblikuje kraške krajino in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Spoznavamo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo potrebno, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Vidimo kaj vse so znali narediti iz kamenja, kako so se na brezvodnem površju znali oskrbeti z vodo, kako so znali izkoristiti darove narave. Pot pa ni namenjena samo spoznavanju preteklosti in sedanjosti, ampak nam ponuja prijeten, dobri dve uri trajajoč sprehod po kolovozih in stezicah, ujetih med dolge kamnite zidove, izza katerih spomladi kuka živopisna cvetana suhih kraških travnikov, jeseni pa grmi v škrlat odetega ruja ustvarjajo pravljično pokrajino. (Informacije v MH Pliskovica). Igor Maher IGORJEV POHOD "Od kala do kala" - brošura
Območje po kateri poteka pohod, kaže izrazito pokrajinsko dvojnost. Na eni strani je planotast svet osrednjega dola Komenskega Krasa, na drugi pa se soočamo s t.i. suho dolino (suha zato, ker v njej ni vodotoka) poznano tudi pod imenom Veliki dol. Meja med obema deloma je izrazita reliefna stopnja Reber, ki sledi geološkemu prelomu, kar pomeni, da je tu poleg razlike v nadmorski višini, prisotna tudi sprememba v kamninski sestavi. Medtem, ko so se po uravnavah okrog Pliskovice sprehajamo po različnih vrstah apnenca, je južno od Rebri pod nogami vedo več dolomita. Ta je za vodo nekoliko manj prepusten, kar se kaže tudi v večjem številu za Kras neobičajnih pojavov v dolini Bukovje.
Naravne značilnosti območja posredno vplivajo tudi na človekovo dejavnost in sam izgled okolice Pliskovice Na trasi pohoda je zelo lepo opazen prehod od vasi prek intenzivno obdelanih zemljišč z vinogradi in pašnikov do gozda. Vidi se, kako se z oddaljenostjo od naselja, težjo dostopnostjo in manj ugodnimi naravnimi pogoji zmanjšuje obdelanost zemljišč. Pojav koncentrične razporejenosti pasov različne rabe zemljišč okrog naselja je za Kras tipičen, vendar je Pliskovica vseeno izjemen primer. Tu se je namreč ohranil prehodni pas pašnikov oz. »gmajne«, ki je drugje izginil zaradi opuščanja živinoreje. Trasa pohoda je krožno speljana po vasi in njeni oklici je kar 18 kalov, ki so nekdaj – nekateri še danes – služili za namakanje živine in oskrbo ljudi z vodo. (Informacije v MH Pliskovica). Igor Maher KRAŠKI TOLMUN I. II. in III. - KNJIGE
Iskanje tolmunov
Kraška pokrajina, prostor naših src, je na zunaj skopa . Nekoč je bila še bolj kamnita, kot danes. Čeprav je skalovje marsikje prerasel gozd, se ni spremenila. Kljub redkim zaplatam zemlje se je človeku priljubila, da je vztrajal na njej dolga stoletja in se znašel kot je vedel in znal, da bi preživel. Kraški človek se je poistovetil s pokrajino. Postal je prijatelj kamnu, rdeči prsti, dolgim poletnim sušnim mesecem in samoti. Voda mu je predstavljala neusahljiv vir energije,zato jo je spoštoval. Skoraj kot božanstvo. Vse to je zapisano v njegovih dvoriščih. Na Krasu torej voda ni bruhala iz tal, pač pa se skrivala v globini podzemlja. A človek se je dokopal do nje. Tako nam beseda tolmun, po katerem je zbornik dobil ime, ne predstavlja poglobljenega dela rečne struge ali jezerskega dna, kjer voda dela vrtinec, pač pa ga razumemo v prenesenem pomenu, kot neusahljiv prostor domišljije in ustvarjalnosti naših prednikov v borbi za preživetje. Tolmun pa je tudi v nas, prav toliko kot v naših prednikih, čeprav se morda tega niti ne zavedamo. Vsaj na prvi pogled ne. Živimo svoje hitro življenje jz dneva v dan in mislimo, da se bo spremenil svet. Potem pa se zgodi, da se pogledamo v ogledalo in ugledamo prvo globoko brazdo. Takrat nas prvič prešine spoznanje, da smo tudi mi del ne samo spreminjanja, ampak tudi potovanje k niču. Krčevito se poprimemo vsakega upanja, da bi obstali. V tem boju se nam zdi pomembna preteklost,zato se v mislih vrnemo v otroško dobo in se skušamo spomniti, kaj so nam o hišah, travnikih, poteh govorili naši predniki, pa jih niso poslušali. Nenadoma pazimo, da bomo razumeli sebe in svojo sedanjost, če bomo sestavili svojo preteklost. Tega pa ne moremo početi sami. Zato se mi zdi neprecenljivega pomena korak, ki so ga naredila društva s kraških vasi, ki so se z RD Pliska iz Pliskovice povezala v Festival prijateljstva. Pravzaprav je bil ta korak pričakovan. Člane društev namreč veže želja po globljem ukoreninjenju v prostor, v katerem delujejo. Da pa bi sev nenehnem boju proti burji oprijeli tal, so morali kopati med skalami. Med tem delom so naleteli na neprecenljiv zaklad, na zgodbe o ljudeh, ki so nekoč živeli in o sledeh, ki so jih pustili za sabo. Vsaka zabeležena zgodba je in tudi bo, rodila novo poglobljeno zgodbo. To kar se nam je zapisalo, je samo drobna kapljica v tolmunu neskončnih zgodb, ki želijo privreti na dan. Dokler so zgodbe, smo ljudje. Magdalena Svetina Terčon VRABČKOVE PESMI - PESMARICA
PESMI ZA OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
Ubald Vrabec Ob stoletnici rojstva, skladatelja, zborovodje, violinista, pedagoga, publicista, in politika Ubalda Vrabca smo v Pliskovici, leta 2005, izdali Vrabčevo pesmarico. Rojen je bil sicer v Trstu, a s koreninami v Pliskovici od koder je bil oče Karel. Zamejska društva in organizacije so obletnico rojstva, glasbenika in rodoljuba, obeležile s številnimi prireditvami; praznovanju pa smo se pridružilo tudi naše društvo. Izdali smo pesmarico z večinoma še ne objavljenimi pesmimi, ta pa danes zapolnjuje vrzel, ki je bila na področju otroške in mladinske zborovske pesmi. Pesmarico z osemindvajsetimi Vrabčevimi skladbami je strokovno pripravila glasbena pedagoginja Bojana Kralj iz Sežane. Primorci radi pojemo, Vrabčeve pesmi pa ima v repertoarju verjetno vsak primorski zbor. Ta pesmarica Vrabca približuje otrokom in mladincem, da primorsko pevsko tradicijo prenašajo v nove rodove, slovenska pesem pa Slovence povezuje v Sloveniji, med zamejci in izseljenci širom po svetu. Marija Turk |
