Ob svetovnem dnevu mokrišč RD Pliska in Mladinski hotel Pliskovica vabita na
15. tradicionalni Igorjev pohod "Od kala do kala".
Nedelja, 2. februar 2020 ob 10. uri
Zborno mesto: Pliskovica – Latnik evropskega prijateljstva
Dolžina pohoda: okrog 7 km/ 3 ure
Pohod je poimenovan po njegovem ustanovitelju,
Igorju Maherju (1963 – 2009), ki je bil biolog, raziskovalec, fotograf, publicist, gornik, motivator...
Voden pohod bo speljan krožno okrog Pliskovice in bo povezal kar 18 kalov, najpomembnejših površinskih
vodnih ekosistemov na Krasu.
Nezahtevna pot je primerna za pohodnike vseh starosti kot tudi za družine z otroci.
Ob koncu pohoda sledi pogostitev.
Spomin na Igorja se bo obujal tudi na
Okrogli mizi »Igorjeva dediščina od včeraj za jutri«
Nedelja, 2. februar 2020 ob 14. uri
Lokacija: Pliskovica – Mladinski hotel Pliskovica
Beseda o njem bo dana Igorjevim prijateljem, znancem
ter soustvarjalcem njegovega bogatega življenjskega mozaika.
Moderator srečanja in vodja pohoda bo Bogdan Macarol.
15. tradicionalni Igorjev pohod "Od kala do kala".
Nedelja, 2. februar 2020 ob 10. uri
Zborno mesto: Pliskovica – Latnik evropskega prijateljstva
Dolžina pohoda: okrog 7 km/ 3 ure
Pohod je poimenovan po njegovem ustanovitelju,
Igorju Maherju (1963 – 2009), ki je bil biolog, raziskovalec, fotograf, publicist, gornik, motivator...
Voden pohod bo speljan krožno okrog Pliskovice in bo povezal kar 18 kalov, najpomembnejših površinskih
vodnih ekosistemov na Krasu.
Nezahtevna pot je primerna za pohodnike vseh starosti kot tudi za družine z otroci.
Ob koncu pohoda sledi pogostitev.
Spomin na Igorja se bo obujal tudi na
Okrogli mizi »Igorjeva dediščina od včeraj za jutri«
Nedelja, 2. februar 2020 ob 14. uri
Lokacija: Pliskovica – Mladinski hotel Pliskovica
Beseda o njem bo dana Igorjevim prijateljem, znancem
ter soustvarjalcem njegovega bogatega življenjskega mozaika.
Moderator srečanja in vodja pohoda bo Bogdan Macarol.
Svetovni dan mokrišč
Leta 1961 je bila 2. februarja v iranskem mestu Ramsar podpisana Konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, ki jo poznamo tudi pod imenom Ramsarska konvencija. Na ta dan potekajo po vsem svetu različne aktivnosti, s katerimi se osvešča javnost o pomenu mokrišč, ki veljajo za biotsko najbogatejše, žal pa tudi izredno ogrožene ekosisteme. Med mokrišča, čeprav skromna po velikosti, prištevamo tudi kale.
Kratek geografski oris Pliskovice in njene okolice
Območje, po katerem poteka pohod, kaže izrazito dvojnost. Na eni strani je planotasti svet osrednjega dola Komenskega Krasa, na drugi pa se soočamo s t.i. suho dolino (suho zato, ker v njej ni vodotoka), poznano tudi pod imenom Veliki dol. Meja med obema deloma je izrazita reliefna stopnja Reber, ki sledi geološkemu prelomu, kar pomeni, da je tu, poleg razlike v nadmorski višini, prisotna tudi sprememba v kamninski sestavi. Medtem ko se po uravnavah okrog Pliskovice sprehajamo po različnih vrstah apnenca, je južno od Rebri pod nogami vse več dolomita. Ta je za vodo nekoliko manj propusten, kar se kaže tudi v večjem številu za Kras neobičajnih vodnih pojavov v dolini Bukovje.
Naravne značilnosti območja posredno vplivajo tudi na človekovo dejavnost in sam izgled okolice Pliskovice. Na trasi pohoda je zelo lepo opazen prehod od vasi prek intenzivno obdelanih zemljišč. Pojav koncentrične razporejenosti pasov različne rabe zemljišč okrog naselja je za Kras tipičen, vendar je Pliskovica vseeno izjemen primer. Tu se je namreč ohranil prehodni pas pašnikov oz »gmajne«, ki je drugje izginil zaradi opuščanja živinoreje.
KAKŠEN JE POMEN KALOV DANES?
V zadnjih letih se je začela krepiti zavest, da so kali del naše naravne in kulturne dediščine, trend uničevanja kalov se je zaustavil in marsikje so nekatere kale tudi obnovili. Obnova kala nemalokrat združi vaščane, urejeni kali pa postanejo zbirališče domačinov in obiskovalcev. Postali so del turistične ponudbe in so vključeni v razne tematske poti. Pomembna je tudi njihova izobraževalna vloga, saj so prvovrstne učilnice v naravi.
Kale je potrebno občasno vzdrževati, njihovo naselitev pa prepustimo naravi. V kal nikoli ne sadimo ali naseljujemo rastlin in živali, ki tod niso doma (zlate ribice, želve rdečevratke, lokvanje,...), saj porušijo naravno ravnovesje v njem in preženejo domače vrste, med katerimi so mnoge ogrožene.
IGOR MAHER
(1963 – 2009)
Igor je bil biolog, fotograf, publicist, interpretator dediščine,... Svoj pečat je vtisnil marsikateremu projektu in za njim so ostale številne tematske poti po Sloveniji. Pliskovico je iz neznane kraške vasice povzdignil v primer dobre prakse razvoja podeželja, katerega sloves sega prek državnih meja.
Zadnja njegova velika ljubezen so bili kali. V projektu »1001 kal – 1001 zgodba o življenju« je ugotovil, da so to zanj idealen objekt raziskovanja: do večine je lahko prišel z avtomobilom, kot biologa ga je zanimalo rastlinstvo in živalstvo v njih, užival pa je tudi v pogovorih z domačini in odkrivanju zgodb povezanih s kali.
Poleg pohoda in njemu posvečene okrogle mize, bo 2. februarja dalje v Mladinskem hotelu Pliskovica na ogled postavljena zbirka nekaj Igorjevih fotografij, pod imenom »Od kalov do gora«.
Leta 1961 je bila 2. februarja v iranskem mestu Ramsar podpisana Konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, ki jo poznamo tudi pod imenom Ramsarska konvencija. Na ta dan potekajo po vsem svetu različne aktivnosti, s katerimi se osvešča javnost o pomenu mokrišč, ki veljajo za biotsko najbogatejše, žal pa tudi izredno ogrožene ekosisteme. Med mokrišča, čeprav skromna po velikosti, prištevamo tudi kale.
Kratek geografski oris Pliskovice in njene okolice
Območje, po katerem poteka pohod, kaže izrazito dvojnost. Na eni strani je planotasti svet osrednjega dola Komenskega Krasa, na drugi pa se soočamo s t.i. suho dolino (suho zato, ker v njej ni vodotoka), poznano tudi pod imenom Veliki dol. Meja med obema deloma je izrazita reliefna stopnja Reber, ki sledi geološkemu prelomu, kar pomeni, da je tu, poleg razlike v nadmorski višini, prisotna tudi sprememba v kamninski sestavi. Medtem ko se po uravnavah okrog Pliskovice sprehajamo po različnih vrstah apnenca, je južno od Rebri pod nogami vse več dolomita. Ta je za vodo nekoliko manj propusten, kar se kaže tudi v večjem številu za Kras neobičajnih vodnih pojavov v dolini Bukovje.
Naravne značilnosti območja posredno vplivajo tudi na človekovo dejavnost in sam izgled okolice Pliskovice. Na trasi pohoda je zelo lepo opazen prehod od vasi prek intenzivno obdelanih zemljišč. Pojav koncentrične razporejenosti pasov različne rabe zemljišč okrog naselja je za Kras tipičen, vendar je Pliskovica vseeno izjemen primer. Tu se je namreč ohranil prehodni pas pašnikov oz »gmajne«, ki je drugje izginil zaradi opuščanja živinoreje.
KAKŠEN JE POMEN KALOV DANES?
V zadnjih letih se je začela krepiti zavest, da so kali del naše naravne in kulturne dediščine, trend uničevanja kalov se je zaustavil in marsikje so nekatere kale tudi obnovili. Obnova kala nemalokrat združi vaščane, urejeni kali pa postanejo zbirališče domačinov in obiskovalcev. Postali so del turistične ponudbe in so vključeni v razne tematske poti. Pomembna je tudi njihova izobraževalna vloga, saj so prvovrstne učilnice v naravi.
Kale je potrebno občasno vzdrževati, njihovo naselitev pa prepustimo naravi. V kal nikoli ne sadimo ali naseljujemo rastlin in živali, ki tod niso doma (zlate ribice, želve rdečevratke, lokvanje,...), saj porušijo naravno ravnovesje v njem in preženejo domače vrste, med katerimi so mnoge ogrožene.
IGOR MAHER
(1963 – 2009)
Igor je bil biolog, fotograf, publicist, interpretator dediščine,... Svoj pečat je vtisnil marsikateremu projektu in za njim so ostale številne tematske poti po Sloveniji. Pliskovico je iz neznane kraške vasice povzdignil v primer dobre prakse razvoja podeželja, katerega sloves sega prek državnih meja.
Zadnja njegova velika ljubezen so bili kali. V projektu »1001 kal – 1001 zgodba o življenju« je ugotovil, da so to zanj idealen objekt raziskovanja: do večine je lahko prišel z avtomobilom, kot biologa ga je zanimalo rastlinstvo in živalstvo v njih, užival pa je tudi v pogovorih z domačini in odkrivanju zgodb povezanih s kali.
Poleg pohoda in njemu posvečene okrogle mize, bo 2. februarja dalje v Mladinskem hotelu Pliskovica na ogled postavljena zbirka nekaj Igorjevih fotografij, pod imenom »Od kalov do gora«.
RSS Feed
