ČEZMEJNE KOLINE V PLISKOVICI
Pliskovljani ohranjamo tradicijo kolin in nekoč praznični dogodek povezujemo z že tradicionalno skupno trgatvijo grozdja z latnika prijateljstva in žganjekuho.
Klanja živali na domačem dvorišču je bilo v zadnjih 40-ih letih vse manj, na kar je seveda vplival način življenja ljudi na vasi in odnos do živali. Novi zakoni namreč določajo, da je potrebno živali pred zakolom omamiti, šele nato ubiti. V zadnjem času se koline zopet vračajo.
Včasih so bile koline drugačne kot danes. Trajale so od jutra do večera. V Pliskovici se trudimo tradicijo ohraniti, najpomembnejše pa je druženje, ki ga tokrat povezujemo s prijatelji čez mejo.
Čezmejne koline, kot smo poimenovali celodnevno druženju v Pliskovici, v soboto, 14. februarja, imajo svoje začetke že mnogo prej. Pred letom dni smo skupaj s prijatelji iz občine Zgonik kuhali žganje. Tedanji zgoniški župan Mirko Sardoč je predlagal, da bi poleg skupne trgatve in žganjekuhe priredili še skupne koline.
In beseda je meso postala. Kupili smo prašiča, Rudi Slmentov pa je poskrbel, da se je ta močno odebelil. Ko je prišel čas kolin, smo na druženje pri Slmentovih povabili Zgoničane, predlagatelja Mirka Sardoča s sodelavci, predstavnike Občine Sežana z županom Davorinom Terčonom, pridružila pa se nam je tudi kraljica terana, Katrin Štoka. Dogodku so prisostvovali tudi številni domačini.
Vaški mesar, Bojan Mrtinkov, s pomočniki pa je poskrbel, da so postopki klanja in spravila mesa potekali humano in za prašička ter vse prisotne prijazno. Pridne gospodinje so stopile skupaj in nam vsem prisotnim pripravile pravo kolinarsko pokušino. Stara navada veleva, da se najprej pripravi jetrca, tudi tokrat je bilo tako, kasneje so na mizo prišli še drugi okusi.
Koline so bile včasih poseben praznik za otroke. A ne nujno zaradi mesa, temveč zaradi meha. Žog v starih časih ni bilo, zato so otroci nestrpno čakali na meh. Natančno se je vedelo, komu pripada. Še ena zanimivost, tokrat samo iz Pliskovice: najboljši del prašička, jezik, je ob kolinah vedno dobil duhovnik.
Koline, slovenska tradicija, so za nevajeno oko nekaj nenavadnega. Pomena tradicije in izročila pa se v Pliskovici še kako zavedamo, zato ju skušamo ohranjati na spoštljiv način, predvsem zato, da bi se o delu na kmetiji nekoč, učili mlajši rodovi.
In kot je poudaril sežanski župan Terčon: »Prijateljstvo med Zgonikom in Pliskovico traja že vrsto let, a taki dogodki presegajo formalno povezovanje.«
Marija Turk, članica RD Pliska
Pliskovljani ohranjamo tradicijo kolin in nekoč praznični dogodek povezujemo z že tradicionalno skupno trgatvijo grozdja z latnika prijateljstva in žganjekuho.
Klanja živali na domačem dvorišču je bilo v zadnjih 40-ih letih vse manj, na kar je seveda vplival način življenja ljudi na vasi in odnos do živali. Novi zakoni namreč določajo, da je potrebno živali pred zakolom omamiti, šele nato ubiti. V zadnjem času se koline zopet vračajo.
Včasih so bile koline drugačne kot danes. Trajale so od jutra do večera. V Pliskovici se trudimo tradicijo ohraniti, najpomembnejše pa je druženje, ki ga tokrat povezujemo s prijatelji čez mejo.
Čezmejne koline, kot smo poimenovali celodnevno druženju v Pliskovici, v soboto, 14. februarja, imajo svoje začetke že mnogo prej. Pred letom dni smo skupaj s prijatelji iz občine Zgonik kuhali žganje. Tedanji zgoniški župan Mirko Sardoč je predlagal, da bi poleg skupne trgatve in žganjekuhe priredili še skupne koline.
In beseda je meso postala. Kupili smo prašiča, Rudi Slmentov pa je poskrbel, da se je ta močno odebelil. Ko je prišel čas kolin, smo na druženje pri Slmentovih povabili Zgoničane, predlagatelja Mirka Sardoča s sodelavci, predstavnike Občine Sežana z županom Davorinom Terčonom, pridružila pa se nam je tudi kraljica terana, Katrin Štoka. Dogodku so prisostvovali tudi številni domačini.
Vaški mesar, Bojan Mrtinkov, s pomočniki pa je poskrbel, da so postopki klanja in spravila mesa potekali humano in za prašička ter vse prisotne prijazno. Pridne gospodinje so stopile skupaj in nam vsem prisotnim pripravile pravo kolinarsko pokušino. Stara navada veleva, da se najprej pripravi jetrca, tudi tokrat je bilo tako, kasneje so na mizo prišli še drugi okusi.
Koline so bile včasih poseben praznik za otroke. A ne nujno zaradi mesa, temveč zaradi meha. Žog v starih časih ni bilo, zato so otroci nestrpno čakali na meh. Natančno se je vedelo, komu pripada. Še ena zanimivost, tokrat samo iz Pliskovice: najboljši del prašička, jezik, je ob kolinah vedno dobil duhovnik.
Koline, slovenska tradicija, so za nevajeno oko nekaj nenavadnega. Pomena tradicije in izročila pa se v Pliskovici še kako zavedamo, zato ju skušamo ohranjati na spoštljiv način, predvsem zato, da bi se o delu na kmetiji nekoč, učili mlajši rodovi.
In kot je poudaril sežanski župan Terčon: »Prijateljstvo med Zgonikom in Pliskovico traja že vrsto let, a taki dogodki presegajo formalno povezovanje.«
Marija Turk, članica RD Pliska
RSS Feed
