Oj, z Bogom ljuba Rozika,
moja zvesta sestrica,
naj sreča čuva te onkraj morja,
spominjaj se name in ne pozabi Boga.
Prosim te draga, preveč ne žaluj,
po rojstni vasici, preveč ne vzdihuj,
če usoda je taka, da moraš v svet,
ker lastna nas gruda ne more živet.
Koder boš hodila, varuj se zmot,
ker čas je nedolžen, ali svet je goljuf.
Če poštena boš in prosila Boga,
vedi , da bo tudi tam zate sreča doma.
Mogoče se vidiva, če prišel bom tja,
ali mogoče še kdaj doma?
Če pa v tujini umrla boš ti,
se videla bova nad zvezdicami!
Ostajam tvoj zvesti brat Lojze.